alupas.eu

Katero metodo moram uporabiti za merjenje vrednosti za potni list?

Merilna metoda izhaja iz odločbe o proizvodu, ne iz ESPR sáme

ESPR (Uredba (EU) 2024/1781) v 39. členu določa, da bo za vsako skupino proizvodov predpisana posebna metoda testiranja, merjenja ali izračuna, vendar ta metoda ni navedena v sami uredbi. Za aluminijeve polproizvode — profile, litino, embalažni material — je treba to metodo še določiti v delegiranem aktu, ki se nanaša posebej na aluminij. Dokler tega akta ni, ne obstaja predpisani način za merjenje na primer deleža recikliranega materiala, ogljičnega odtisa ali možnosti ponovne uporabe aluminijastega proizvoda za namene pasporta. Uredba sicer opisuje okvir, v katerem mora biti ta prihodnja metoda: zanesljiva, natančna in ponovljiva ter v največji možni meri temelječa na harmoniziranih standardih.

Za katere velja, in za katere (še) ne

39. člen se uporablja za vsako skupino proizvodov, za katero Komisija določi zahteve za okoljsko zasnovo v skladu s členi 5 do 7 ESPR — torej tudi za aluminij, ko pride do tega. Člen se nanaša na način, kako mora proizvajalec ali uvoznik dokazati, da je vrednost pravilna, ne pa na to, katere vrednosti morajo biti poročane: slednje izhaja iz informacijskih zahtev same odločbe o proizvodu. Enako pomembno je tudi, kaj tega ne zajema: obstoječe merilne metode, ki so že v uporabi v aluminijastem sektorju (na primer za mehanske lastnosti ali sestavo zlitine), niso avtomatično metoda za produktni pasport. Pasport zahteva metodo, ki jo Komisija posebej za ta namen predpiše, in ta se lahko razlikuje od tistega, kar tovarniški obrat ali proizvajalec profilov trenutno uporabljajo za interno kontrolo kakovosti.

Še ni določenega roka, zato še ni obvezne metode

Za aluminij še ni objavljen delegirani akt, zato ni prav tako določena merilna metoda. Glede na delovni načrt Komisije za okoljsko zasnovo za obdobje 2025-2030 se pričakuje, da bo ta akt sprejet v letu 2027; kdaj bo aluminij dejansko dobil obvezni produktni pasport, pa je odvisno od časa, ko ta akt postane dokončen, in od morebitnih prehodnih rokov v njem. Do takrat za aluminij ne velja nobena zakonska merilna obveznost iz ESPR. Takoj ko bo akt sprejet, bo ta stran posodobljena s točno metodo in datumom, od katerega se uporablja.

Kaj storiti, medtem ko metoda še ni določena

Kdor se že sedaj ukavlja s produktnim pasportom, bi se moral najprej lotiti pregleda podatkov, ki jih bo skorajda zagotovo treba navedti: izvir aluminija (primaren ali recikliran), sestava zlitine ter podatki o predelavi in izviru v verigi. To je koristno delo, ne glede na to, katera natančna merilna metoda bo naposled predpisana, ker morajo biti osnovni podatki tako ali tako zbrani. Nima smisla, da bi se sedaj že nalagalo vire v posebno testno nastavko ali certificiranje v pričakovanje delegiranega akta, ker se metoda, ki jo Komisija predpiše, lahko razlikuje od tistega, kar sektor zdaj vidi kot standard — in vlaganje, ki se ne ujema s končno zahtevo, je propadlo delavno silo. Kdor je povezan s panogo preko branžne organizacije ali normalizacijskega inštituta, lahko spremlja razvoj delegiranega akta, ker Komisija pri pripravi tega akta pogosto vključi evropske organizacije za standardizacijo, da razvijejo standarde, ki bi bili lahko merilna metoda. Alupas.eu spremlja ta razvoj in vključi metodo na platformo, takoj ko je ta določena, tako da proizvajalec ali uvoznik podatkov ne bo moral dvakrat predložiti v skladu z dvema različnima sistemoma.

Kjer to izhaja: 39. člen in členi 5 do 7 ESPR

Obveznost, da se za vsako skupino proizvodov vzpostavi preskusna, merilna in računska metoda, je navedena v členu 39 Uredbe ESPR (Uredba (EU) 2024/1781). Ta člen določa, da morajo biti te metode natančne, zanesljive in ponovljive ter po možnosti usklajene s harmoniziranimi evropskimi standardi; če ti standardi manjkajo, lahko metodo neposredno vključimo v podrobnejši delegirani akt za posamezno skupino proizvodov. Povezava s samimi ekološkimi zahtevami za oblikovanje — torej, katere lastnosti aluminijastega proizvoda bo treba pozneje meriti — izhaja iz členov 5 do 7 iste uredbe, ki predstavljajo splošni okvir za zahteve glede delovanja in informacij za vsako skupino proizvodov. Za aluminij oba vidika, tako zahteve kot tudi merilna metoda zanje, še nista podrobno obdelana na ravni posamezne skupine proizvodov.

Kaj storiti zdaj

Kdor zdaj že prenaša aluminijaste proizvode na trg, bi moral poskrbeti, da so lastni podatki verige (izvor, legura, odstotek recikliranja, koraki predelave) v redu, ne da bi čakal na specifično preskusno metodo, ki še ne obstaja, ali pa bi ji skušal že sedaj slediti. Alupas.eu spremlja objavo delegiranega akta za aluminij in bo to stran posodobil, čim se metoda in datum začetka uporabe dokončno dogovorita.

Kaj konkretno morate storiti

Kaj se od vas pričakuje

Merjenje po metodi, ki velja za skupino proizvodov

38. člen Uredbe (EU) 2024/1781 (ESPR) določa, da vrednosti za digitalni produktni list niso poljubno izbrane, ampak nastanejo v skladu z uveljavljeno metodo za preskušanje, merjenje ali izračunavanje. To metodo se razdelaj po skupini proizvodov v delegiranem aktu, ki prav tako določa ostale zahteve za to skupino — za polnofabrikate iz aluminija je to delegirani akt, ki ga je še treba objaviti. Za podjetje z 10 do 100 zaposlenimi to v glavnem pomeni: način, kako se trenutno meri ali izračunava (na primer za notranjo kontrolo kakovosti ali za specifikacije kupcev), ni samodejno metoda, ki bo veljala za list. To je ločen korak, ki ga je treba preveriti, ko je delegirani akt objavljen.

Sledljivost uporabljene metode

Členi 5 do 7 Uredbe (EU) 2024/1781 (ESPR) povezujejo zahteve glede delovanja in informacij: vrednost, ki se pojavi v listu, mora biti v skladu s tem, kaj je določeno o ekološkem oblikovanju. To pomeni, da podjetje ne le zapише rezultat (na primer številko ogljičnega odtisa ali odstotek recikliranja), ampak mora tudi moći pokazati, kako je rezultat izračunan. Za srednje veliko podjetje to pomeni spremljanje, kateri standard, katera formula ali katera merilna postavka se nanašajo na katero številko — ne kot dodatna birokratska bremena, ampak kot del same številke.

Doslednost med različnimi vrednostmi v istem listu

Digitalni list za aluminij vsebuje več vrst vrednosti drug ob drugem: sestavo, emisije CO2, delež recikliranega materiala, eventualno podatke o površinski obdelavi. Vsaka od teh vrednosti ima lahko svojo merilno metodo. Zahteva, ki izhaja iz člena 39, je, da je pri vsaki vrednosti pripadajoča metoda sledljiva — ne da ena metoda velja za celoten list. Na primer za način dokazovanja deleža recikliranega materiala veljajo drugi vidiki kot za kako se emisije CO2 na tono aluminija dokazujejo; oba elementa morata obstajati v istem listu drug ob drugem, ne da bi se pomešala.

Dokumentiranje, kdo je opravil meritev

V deljeni verigi — proizvajač, uvoznik, platforma, ki sestavljlja list — je pomembno, da je jasno, kdo je podal katero vrednost in na podlagi katerega merjenja ali izračuniranja. To je povezano z vprašanjem, kako se tehnična dokumentacija podjetja navezuje na digitalni produktni list: razlika med tehnično dokumentacijo in digitalni produktni list razlika med tehnično dokumentacijo in digitalni produktni list je delno prav tu — dokumentacija običajno vsebuje osnovna merjenja in izračune, list pa rezultat, ki iz tega izhaja.

Kje se stvari v praksi motijo

Livarstvo že vrsto let za notranjo poročanje uporablja določeno metodo izračunavanja za delež recikliranega aluminija na podlagi masne bilance v obdobju enega leta. Brez preverjanja, ali je to tudi metoda, ki jo bo predpisati delegirani akt, je to vrednost že postavljena v osnutek lista — s tveganjem, da metoda ne ustreza.

Izdelovalec profilov podaja številke CO2, ki prihajajo od dobavitelja, brez da bi bilo jasno, po kateri metodi za izračunavanje je dobavitelj prišel do te številke. Ko se je to vprašati, ni razpoložljivega dokumenta za sklicevanje.

Proizvajalec embalaže se v sredini obračunskega obdobja prejme na novo, natančnejšo merilno metodo za določeno vrednost, vendar se starejši listi v obtoku še vedno nanašajo na staro metodo — brez da bi bilo zapisano, kdaj je bila opravljena zamenjava in zakaj.

Uvoznik prevzame vrednosti od tujega proizvajalca, ne da bi vprašal, katera merilna metoda je bila pri tem uporabljena, in šele pri vprašanju kupca ugotovi, da metoda odstopa od tega, kar je v EU običajno za isto vrednost.

Podjetje v enem potnem listu misija vrednosti, izmerjene po različnih izdajah iste norme — na primer starejše in novejše različice testne metode — brez da bi bilo to razliko nekje navedeno.

Kaj lahko zabeležite

  • Za vsako vrednost v potnem listu: katera test-, merilna ali računska metoda je bila uporabljena, vključno z različico norme ali metode.
  • Datum in pogoji merjenja ali računanja, tako da vrednost ne postane ločena od trenutka, ko je bila določena.
  • Ime stranke, ki je izvedla merjenje ali računanje (lastni laboratorij, zunanji ponudnik, dobavitelj).
  • Podlažni dokumenti (testna poročila, računski listi), ki se ujemajo s tem, kaj v tehnični dokument že se zbira, tako da se potni list in dokument ne nasprotujeta.
  • Interno prevedno, katera metoda pri kateri vrednosti sodi, ki se ga posvetuje, takoj ko je delegirana uredba za polproizvode iz aluminija objavljena in so metode dokončno določene.
  • Dogovori z dobavitelji ali uvozniki o tem, katero metodo uporabljajo za vrednosti, ki jih zagotavljajo, tako da to ne pride do izraza šele pri poznejšem vprašanju — relevantno za med drugim delež recikliranega aluminija in emisije CO2 na tono.
  • Opomba ob spremembah metode skozi čas, tako da starejši in novejši potni listi lahko pojasnjivo obstajajo drug ob drugem.

To ni pravno nasvete. Ta stran vsebuje splošne informacije o predpisih, na katere se nanaša ta platform. Ne poznamo vaše situacije. V primeru dvoma glede vašega primera se posvetujte s pravnikom ali pristojnim nadzornim organom.

Napisano z umetno inteligenco na podlagi virov zgoraj, pregledano s strani osebe dne 2026-08-22. Ali je kaj narobe? Sporočite nam — popravki so prioriteta.